Nau yet, ol beg pipia i kamap olsem wanpela bikpela samting long laip bilong olgeta de, na klostu olgeta haus i save holim sampela beg long han. Tasol, sampela taim ol beg pipia we yumi baim em i no gutpela o sais bilong en i no stret. Olsem na, hau stret wanpela i mas mekim long makim ol gutpela beg pipia?
Mak bilong mekim wok
Taim yu makim ol beg pipia, namba wan samting yu mas tingim hamas i gat. Sais bilong kapasiti i makim sais bilong pipia tin na hamas pipia em inap long holim. Yu mas makim dispela bihainim save bilong yu long hamas pipia hauslain bilong yu i save kamapim. Mi save makim bihainim sais bilong pipia ken. Long planti hauslain, wanpela nomol-beg pipia em i inap.
Em i no bagarapim envairomen
Ol hevi bilong ol beg pipia long envairomen em i wanpela wari tu. Planti taim, yumi mas makim ol beg pipia we i no inap bagarapim envairomen. Olsem, ol nupela beg pipia we ol i wokim long PE samting i no gat smel, i no inap bagarapim bodi bilong man, na i no save kamapim ol nogut ges, olsem na ol i gutpela long yusim long olgeta de. Na tu, sampela nupela 'plant-beg pipia we i save bagarap i kamap tu, we ol manmeri i save laikim nau.
load-bearing
Hevi bilong ol beg pipia em i wanpela bikpela samting tu long tingim. Sapos ol beg pipia i no inap karim inap hevi, dispela bai mekim ol pipia i lik i go aut, na dispela bai kamapim hevi long sait bilong klinim ples. Na tu, planti ol beg pipia nau i no gat inap hevi bilong karim, olsem na planti taim ol i save bruk.
